Axel Scheffler, 'oče' Zverjasca

Zgodba o uspehu se je začela leta 1993, ko sta Julia in Axel na pobudo založnika začela ustvarjati skupaj. Vse od takrat je nastala vrsta imenitnih slikanic, kot so Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli?, Polž na potepu na kitovem repu, Mamica, kje si? ... Njun humorni Zverjasec, preveden v več kot 70 jezikov, je postal mednarodni založniški fenomen. Kot pravi Scheffler, je bil na prvih skicah priljubljeni junak mnogo strašnejši, kot ga poznamo danes, z velikimi kremplji, manjšimi očmi in večjimi zobmi. Do danes je Zverjasec doživel tudi filmsko in gledališko upodobitev, poslušalci radia BBC pa so rimano pripoved o malce strašni, a v bistvu prav ljubki pošasti in iznajdljivi miški leta 2009 izbrali za svojo najljubšo zgodbo za lahko noč.

60-letni Axel Scheffler je ob prejemu nagrade razkril, da so otroške knjige eden najuspešnejših izvoznih izdelkov Združenega kraljestva, in poudaril, kako njihova univerzalnost prikazuje moč in pomen izmenjave med državami. Dejal je, da nagrado sprejema z grenkim priokusom – kot tolažilno nagrado ali celo poslovilno darilo.

Ob tem je opozoril, da se nezadržno približuje brexit, izstop Velike Britanije iz Evropske umije, in da tako on kot drugi državljani EU, ki jih veliko dela tudi v angleški knjižni industriji, še vedno živijo v negotovosti. »Do zdaj nismo imeli nobenega zagotovila, da bomo v prihodnje lahko živeli in delali tu. V najslabšem primeru mi morda ne bo dovoljeno ostati niti do izida naslednje knjige z Julio Donaldson,« je povedal eden najslavnejših otroških ilustratorjev.

Velika Britanija je Schefflerjev dom že 35 let. Rodil se je leta 1957 v Hamburgu in že od mladih nog rad risal. Sprva si je želel postati učitelj likovnega pouka, a ker na študij ni bil sprejet, se je vpisal na umetnostno zgodovino. Med počitnicami je v Angliji obiskal prijatelja – in tam začel študirati vizualne komunikacije. V tistem obdobju se je odločil, da postane ilustrator, na njegovo delo pa je pomembno vplival še en kultni ilustrator – Tomi Ungerer. Članek o Tomiju lahko preberete tukaj.

Brez študija v Angliji ne bi bilo Zverjasca, tako kot ne uspešnega anglo-nemškega sodelovanja z Donaldsonovo, je v govoru opozoril Scheffler. Omenil je še eno veliko ime angleške otroške literature – Judith Kerr, ki je v Anglijo prav tako prišla iz Nemčije, le da veliko prej kot on, še v času nacizma. Kaj je šlo narobe, razmišlja Scheffler, kaj so starši spregledali, ko so otrokom brali Bi se gnetli na tej metli, slikanico s sporočilom o pomenu solidarnosti, partnerstva, prijateljstva in prijaznosti. Govor je končal z opozorilom Veliki Britaniji po brexitu: »Če v sovražnem okolju nimate prijateljev, lahko pridejo zmaji in vas ujamejo.«

Čudovite, tople in zabavne so tudi novejše slikanice priljubljenega ustvarjalnega dvojca, ki so ga pri časniku The Sunday Times razglasili kar za Lennona in McCartneyja založništva za otroke. 

Pet grdin je hvalnica resničnega življenja afriških živali, ki jim pravijo pet grdih. Pa so gnu, svinja bradavičarka, lisasta hijena, golouhi jastreb in afriški marabu res grdi? Knjiga vas bo osvojila s tekočimi rimami in izvrstnimi ilustracijami ter z dodanim DVD-jem. 

Zabavna je tudi pripoved o Palčiču, ki ga pes odnese stran od družinskega drevesa. Nihče ne vidi, kdo je, mislijo, da je veja, palica, drog, kij, bumerang, snežkova roka … Palčič pa bi rad šel le domov, v družinsko drevo. In kdo mu pomaga? Božiček. Slikanici je priložen DVD z animiranim filmom, sinhroniziranim v slovenščino.

Mišji razbojnik je slikanica o cestnem razbojniku, ki krade piškote in grozi. A pogum in pravičnost premagata še tako hude ovire.